»Pesnica skozi 24 kratkih besedil bralca vabi v odkrivanje skrivnosti življenja in tega, kako živa je lahko preteklost.«

»Filozofsko podloženo besedilo ni zapleteno le sem in tja, temveč je to od začetka do konca, brez oddiha zamotan, vijugajoč in nemiren prepovedni tok.«

»Moje telo je moje – če se bom hotela kdaj pojesti, se bom sama, hvala.«

»že slišim veter, / ki igra na piščal iz moje kosti.«

»Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli.«

»Pišem iz dneva v dan, toda kaj pišem?«

»Nemara gre naslov razumeti kot zadnje slovo od družbe pristnih medčloveških vezi, nemogočih in neuresničljivih v Bennijevi viziji sodobne družbe.«

»Nočni nomadi smo bili, razpršeni smo tvo-/ rili ozvezdje na zemlji.«

»Pokopati se in trgovati obenem, biti prisoten / povsod, a v polsnu, / kot v zimskem zenitu; brez ponosa, s čistim fokusom.«